ANTON JANŠA in RAZPRAVA O ROJENJU ČEBEL
MNOGI ČEBELARJI SO ŽE SLIŠALI o Huber-ju, slepem švicarskem znanstveniku, ki je svetu razkril že tisočletja nerazrešeno uganko oploditve matice. Ob tem so izvedeli za njegovega zvestega pomočnika Francis Burnena, služabnika, ki mu je nadomeščal vid in gospodično Mll. Jurine, ki je po njegovih navodilih pri čebeli delavki odkrila zakrnele jajčnike, kar je ostalo prikrito celo velikemu Swammerdamu.
Mnogo čebelarjev je s spoštovanjem bralo prvo in drugo serijo Huberjevih pisem, objavljenih 1792 in 1814 leta. Toda zelo malo je tistih, ki se zavedajo, da je eden koroški ( kranjski op.prev.) preprosti kmet, več kakor 20 let pred tem- objavil popolno in natačno poročilo o oploditvi matice, kar se je dosedaj smatralo
za Huberjevo odkritje. Namen te skromne knjižice je seznaniti njene bralce z izrednimi dosežki kmeta, Antona Janša in zbuditi pri bralcih zanimanje za njegovi knjigi.
1. Ni videti, da bi bil Janša veliko bral o čebelah, in tistih nekaj knjig, ki jih je prebral, so bile gotovo v nemškem jeziku, katerega je slabo poznal. Čebelarsko znanje je potemtakem pridobil od očeta, prijateljev in iz lastnih opazovanj. Treba je poudariti, da se je v času Janševega življenja način čebelarjenja v vzhodnih nemških deželah in na Kranjskem zelo razlikoval od tistega, ki je bil v rabi v zahodnih nemških deželah in Franciji.
2. V eni od knjig je Janša povedal, da je Reaumur dosegel velika odkritja glede čebel, vendar pa nas nič v njegovem pisanju ne navede na misel, da je prebral kakšno knjigo z razlagami odkritij pridobljenih z mikroskopom in pravtako ne govori o ničemer, česar ni mogoče videti s prostim očesom.