KAZALO

UVODNIK
Borut Miklavčič
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
dr. Peter Kozmus: Rojenje in selekcija
Janez Gregori: Osnovna odbira v čebelarstvu: telesne značilnosti kranjske čebele
Milan Meglič: Rezervne družine – mlade družine
Iris Škerbot: Uporaba fitofarmacevtskih sredstev in varstvo čebel
Andreja Kandolf: Točenje medu – skrb za varnost in kakovost sladkega pridelka
Frančišek Volovlek: Pomembnejše čebelje paše v Sloveniji
Franc Šivic: Novice iz sveta
S KNJIŽNE POLICE
Janez Gregori: Vlado Pušnik, Ivan Flac, Janez Brvar, Zoran Zidarič, Ivan Bračko in Stane Sajevec: Kirarjev panj in čebelarjenje z njim
NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Vlado Auguštin: Higienski napajalnik
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Vladimir Fajdiga: Čebelarjeva opravila v maju
VETERINARSKI NASVETI
Nacionalni veterinarski inštitut: Veterinarski nasveti za maj
MLADI ČEBELARJI
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE


IZ VSEBINE

DR. PETER KOZMUS: ROJENJE IN SELEKCIJA
Za kranjsko čebelo je značilno, da je mirna, delavna, dolgoživa, da dobro izrablja pašo, dobro prezimuje …, pa tudi, da je nadpovprečno rojiva. Ob tem se postavlja kar nekaj vprašanj:
1. V kolikšni meri je rojivost prirojena lastnost in koliko je posledica tehnologije ter načina čebelarjenja?
2. Ali so roji primerna rešitev za razmnoževanje čebeljih družin?
3. Ali so v rojih rojive matice?
4. Ali so matice, ki se razvijejo v obdobju rojilnega razpoloženja, bolj nagnjene k rojenju?
5. Na kakšen način voditi selekcijo za zmanjšanje rojivosti čebel?

JANEZ GREGORI: OSNOVNA ODBIRA V ČEBELARSTVU: TELESNE ZNAČILNOSTI KRANJSKE ČEBELE
Pravzaprav je osnovna odbira stara skoraj toliko, kot je staro čebelarstvo samo. Ko je človek začel gospodariti s čebelami, je začel tudi odbirati tiste čebelje družine, ki so imele zanj določene prednosti. Verjetno je odbiral družine, ki so nanosile največ medu, in tiste, ki niso bile preveč napadalne in jih je laže gojil. V Rejskem programu za obdobje 2011–2015, ki je zdaj v razpravi, je govor tudi o osnovni odbiri, ki naj bi ji čebelarji prav tako namenjali svojo pozornost. Zato je prav, da nekaj več povemo o odbiri čebel po njihovih telesnih značilnostih …

MILAN MEGLIČ: REZERVNE DRUŽINE – MLADE DRUŽINE
Anton Janša je napisal: »Šele v tem stoletju (op. p. v osemnajstem) so iznašli umetnost narejati roje po svoji volji ali bolje rečeno, število svojih panjev pomnožiti, ne da bi čakali naravnih rojev. Te umetne roje imenujemo sploh narejene roje (narejence, odvzetke). « V svojem delu Janša opisuje tudi različne načine narejanja rojev, ki jih smiselno izvajamo še dandanes.
O razmnoževanju družin z narejenimi roji in z narejenci z zalego pišejo tudi poznejši avtorji, na primer Jože Rihar in drugi, vse to pa dokazuje, da umetno povečevanje števila družin v praksi ni nič novega. Nove so morda le malenkostne prilagoditve, ki so posledica novih spoznanj o življenju čebel in spremenjenih možnosti za čebelarjenje, kot so spremembe v okolju, tehnologiji, paši, spremembe zaradi varoj itd. …

IRIS ŠKERBOT: UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV IN VARSTVO ČEBEL
Če pridelovalec dobro pozna biologijo in ekologijo škodljivih organizmov gojenih rastlin ter ukrepe za preprečevanje nastanka oziroma za zmanjševanje škode, se lahko številnim morebitnim težavam s škodljivimi organizmi pri pridelavi rastlin izognemo že z doslednim izvajanjem agrotehnoloških, biotehnoloških in mehanskih postopkov, tako da uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin omejimo le na najnujnejše primere …

ANDREJA KANDOLF: TOČENJE MEDU – SKRB ZA VARNOST IN KAKOVOST SLADKEGA PRIDELKA
Narava se je že dodobra prebudila iz zimskega spanja, tako da se čebele že odpravljajo na pašo, kaj kmalu pa bodo medišča, vsaj upamo tako, polna medu, s katerim bo čebelar delno poplačan za svoj trud. Preden se lotimo točenja medu, moramo izpolniti nekatere poglavitne zahteve. Prva je, da poskrbimo za ustrezno osebno higieno. Če zbolimo za nalezljivo boleznijo ali smo prenašalci povzročitelja bolezni, ki se lahko prenaša z živili, pri točenju medu ne smemo sodelovati …

FRANČIŠEK VOLOVLEK: POMEMBNEJŠE ČEBELJE PAŠE V SLOVENIJI
V Sloveniji lahko z izdatnejšo čebeljo pašo računamo predvsem na akaciji, smreki, javorju, lipi, žlahtnem kostanju in na hoji. Razumljivo je, da ni krajev, v katerih bi imeli vse naštete vire medenja, zato je prevažanje sestavni del čebelarjenja na med, v nasprotnem pa imamo več dobro postavljenih stalnih čebelnjakov. Veliko čebelarjev prevaževalcev se odloči za prvo pašo na oljni ogrščici, saj se čebelje družine na njej dobro razvijajo in ob ugodnem vremenu tudi napolnijo medišča …

FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
Španija - Ostanki akaricidov v vosku postajajo vedno večji problem tudi v Španiji. Raziskovalci iz laboratorija Apinevada v Granadi so ugotovili, da se te snovi lahko izlužijo iz satja v pelod, ki so ga čebele shranile v celice. Kolikor dlje je pelod v satju, toliko več pesticidov se izloči vanj. Prehod pesticidov iz voska omogočajo maščobne kisline v cvetnem prahu, ki jih na primer med ne vsebuje in je zato tudi manj ogrožen …
Avstrija - Podobno kot v Sloveniji so tudi avstrijske oblasti za leto 2010 dovolile uporabo neonikodinoidov za obdelavo semena koruze in sladkorne pese pred setvijo. Lani je bilo posejano 51,8 % nezaščitenega semena koruze, 36,6 % je bilo obdelanega s Ponchem, 11,6 % pa s Cruiserjem 600 FS. Kmalu po setvi so se znaki zastrupitve pokazali na 28 stojiščih, bolj ali manj prizadetih pa je bilo 618 čebeljih družin …
Italija - »Leta 2009 v Italiji nismo zaznali množičnejših zastrupitev čebel, razlog za to pa je najverjetneje prepoved uporabe neonikotinoidov v poljedelstvu. Ta prepoved velja že drugo leto. Kljub temu se umiranje čebel nadaljuje, predvsem zaradi varoze in posledično zaradi viroz. Do konca februarja letos smo v Italiji izgubili že polovico čebeljih družin, vendar to število še ni dokončno …
Eden izmed problemov, s katerimi se spopadajo čebelarji, so ostanki sintetičnih zdravil v čebeljih pridelkih, zlasti v vosku in propolisu. Tako so inšpektorji v mestu Forli januarja letos zasegli 2000 stekleničk propolisa, februarja pa v Torinu 450.000 tablet, ki so vsebovale propolis, v katerem so našli kar 34-krat več ostankov sintetičnih zdravil, kot je dovoljeno …

JANEZ GREGORI: VLADO PUŠNIK, IVAN FLAC, JANEZ BRVAR, ZORAN ZIDARIČ, IVAN BRAČKO IN STANE SAJEVEC: KIRARJEV PANJ IN ČEBELARJENJE Z NJIM
Veseli smo lahko knjige, ki je pred nami. Odpira nam neko novo dimenzijo v tehnologiji čebelarjenja, nakazuje nam rešitve, o katerih smo veliko razmišljali. To je predvsem možnost spreminjanja prostornine panja v skladu s povečevanjem in zmanjševanjem števila čebel v družini ter trenutnimi pašnimi razmerami. Če se spomnimo, je bil to že eden od pomembnih naukov Antona Janše, a je bil pri nas po večini prezrt …

VLADO AUGUŠTIN: HIGIENSKI NAPAJALNIK
Za vzrejo in vzdrževanje visoko produktivnih, biološko močnih in zdravih čebeljih družin je nujna tudi higiensko neoporečna voda. Čebelja družina namreč v vsem letu porabi približno 30 l vode, in sicer tiste, ki jo čebele v svojih mednih želodčkih prinesejo v panj. Žal, čebelarji vedno razmišljamo predvsem o hrani, ob tem pa pozabljamo, da je za čebele veliko nevarnejša žeja kot lakota. Neodgovornost čebelarja, ki čebelam ne zagotovi higiensko neoporečne vode, je po navadi kaznovana z manjšim donosom medu in obolevanjem čebelje družine …

VLADIMIR FAJDIGA: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
Pogosto se dogaja, da čebele jeseni precenjujemo, spomladi pa podcenjujemo, zato se zgodi, da nas prehitijo, sedejo na roj, izrojijo in sezona je izgubljena. V maju se delo pri čebelah intenzivira; tedenski pregledi postanejo nujnost; čebelar primarno skrbi za to, da ima čebelja družina dovolj prostora in seveda hrane za nemoten razvoj …

NACIONALNI VETERINARSKI INŠTITUT: VETERINARSKI NASVETI ZA MAJ
Ta mesec doseže čebelja družina vrhunec svojega razvoja. V tem obdobju je pod pokrito čebeljo in trotovsko zalego 70–90 % varoj. Število čebel in število zaleženih celic v čebelji družini je občutno večje od števila varoj v družini, zato varoje za zdaj še ne povzročajo vidnih sprememb. Vendar pa nas takšno stanje ne sme uspavati. Čebelar naj redno pregleduje zalego in skrbno opazuje čebele …

Naročilnica za revijo Slovenski čebelar:
http://www.czs.si/Upload/Naro%E8ilnica-cebelar.doc