spacer.png, 0 kB

Vrijeme danas

Zagreb:
6°C
1016mb

calm km/h
Osijek:
9°C
1017mb

2 km/h
Zadar:
13°C
1017mb

8 km/h
Dubrovnik:
12°C
1019mb

16 km/h
Rijeka:
14°C
1017mb

8 km/h
Karlovac:
9°C
1016mb

calm km/h
Split:
11°C
1019mb

3 km/h

Posjetitelja od 13.11.2007.
spacer.png, 0 kB
Čebelna družina je digitalno biomolekularna pra soustvarjalka žive narave
Srijeda, 21 Studeni 2007

ČEBELNA DRUŽINA JE DIGITALNO BIOMOLEKULARNA PRA SOUSTVARJALKA ŽIVE NARAVE.

1/  Pouk iz preteklosti. Čebelarstvo ni folklora

 Najprej naj se ozrem na čebelarsko tradicijo, kjer so že od pamtiveka že Hetiti, Egipčani, Kitajci, Indijci, Izraelci,Grki, Veneti, Rimljani, Arabci, Germani in Slovani ugotovili, da so čebele gospodarsko zelo dobrodošle in pomembne.Saj je že takrat obstajala krilatica, da tam kjer se cedita mleko in med je znak za blagostanje dežele.
 Na tej podlagi  raznih dežel, kjer so malo ali več drugačne velikosti čebel, so se razvijali umetni čebelni panji.Ljudje so bili do današnjih dni  prepričani, da čebel ni mogoče ukrotiti, pa čeprav jih odnesemo ravno na domači prag. Druge domače živali je človek, ki jih dandanes poznamo , uspel udomačiti, čebel pa ne in jih tudi nikoli ne bo.
 Od tu naprej naj začnem razmislek o pristopu čebel. Pristop čebel se je začel posebno razvijati in vsestransko razlagati več ali manj neodvisno drug od drugega na različnih celinah, ob iznajdbi tiskanja knjige. Tako je nastala prava eksplozija znanja do današnjih dni. V posmeh vsem racionalistom preteklih vekov, se smatra za prvega znanstvenega raziskovalca čebel slepi čebelar Francois Huber iz Švice. Šele v sedanjem času, nam je bolj jasno, kako je to možno. Razlagamo si to tako, da je slepi človek bolj dojemljiv za bivanjsko eksistenicionalne smotre, kot pa popolnoma zdrav človek. Seveda je slepi Huber imel pomočnike; baje pa ni bil popolnoma slep čisto ob rojstvu.
Zanimivo dejstvo je, da so vsa  ljudstva celin, imela v lasti ravno čebelne panje. Le te so v začetku zaradi kompliciranega odvzemanja medu v višinah med raje odvzemali doma. Ko so pa videli, da jim panji zavzemajo več in več prostora in da je možno čebelariti namesto v pokončnem položaju tudi v ležečem položaju, se je začel tudi pridelek  povečevati. Ravno pred kratkim sem si ogledal video« Lov na med « v Nepalu. Ta lov  na med je prava pustolovščina in je tradicionalne narave. Je pa tudi poseben obred kjer sodeluje več ljudi , ker se mora med iskati v zelo visokih pečinah. Pri tem dejanju se uporabljajo dolge vrvne lestve spletene iz rastlin vzpenjalk, ter močan ogenj pri tleh, Dim se vije navzgor do vrha, ravno do tam, kjer imajo divje čebele svoj brlog. Zraven molijo budistične molitve in pri tem opravilu jih nadzoruje udomačen petelin, ki  zaznava vsako nenavadno situacijo. Vsi tehnološki postopki  so natačno izdelani in jih izvajajo preskušeni čebelarji lovci na med. Tu nastopajo kot pomočniki tudi mlajše osebe, vendar so oni bolj statisti in preskuševalci medu.
Ta film nas popelje v davne čase, ko so tudi naši predniki bili »lovci na med«.
 Vse to omenjam zato, da se lažje poglobimo v ravnanje s čebelami, ki imajo že od prvih časov poseben smoter v naravi. To dejstvo smotra opraševanja rastlin ob  sodobnih ekoloških katastrofah  tudi načelno vsi priznavamo. Moj namen pri tem je tudi nakazati nepravilnost pristopanja do čebel v opazovanju in ravnanju. Ko sem prebiral in študiral najstarejše dosegljive tekste, sem šele ugotovil kake stranpoti in zmote so se in se še dogajajo. Kakor sem omenil, se je ekonomski interes odvzema medu začel še preden se je uveljavilo racionalno , temu  pravim umetno čebelarstvo. Zato me danes ne presenečajo izjave kot; čebela je visoko leteča ekonomska žival itd.. Taki in podobni pogledi so dejstvo našega časa.
 V bistvu je zgrešen pristop do čebel, to vidimo vse bolj ob pojavu skrivnostnega izginjanja čebel. Sumi se posebne viruse, ki so se pričeli širiti ob prenesenem zajedalcu varoi. Tudi drugi virusi se posebno nevzdržno razmnožujejo v svetu, ker  sodobno človeštvo zlorablja ekološke danosti. Narava oziroma rastlinstvo, meteorne in podzemne vode in s tem tudi čebele so na hudem udaru. Kam to pelje, sigurno ne v pravo smer. Za nas čebelarje je to stanje posebno občutljivo, ker našo situacijo drugi ne upoštevajo in jo celo zlorabjajo, čeprav se kažejo za naše somišljenike, pri tem pa nastradajo ravno čebele. Pri tej komplicirani situaciji si še sami čebelarji otežkočamo situacijo. Še pred 22 leti, ko sem začel čebelariti, mi je bilo najbolj čudno, da čebelarji uporabljajo antibiotike proti boleznim in celo preventivno. Že veliko prej je medicinska znanost ugotovila, da se  antibiotikov ne sme jemati prevetivno, ampak samo v kurativne namene in to samo za določen čas. Čebelarji so antibiotike in to večji čebelarji posebno nekontrolirano uporabljali do današnjih dni. To omenjam zato, ker naša veterina ne opravlja svojega dela dovolj profesionalno in se ji stvari v čebelarstvu izmikajo. To stanje se vidi tudi sedaj, ko Veterinarska služba nima ustrezne statistike kaj se dogaja na terenu s čebelami. Čebelarji ne vemo na koga se še lahko zanesemo. Nekateri angleški čebelarji so mnenja, da smo čebelarji začeli varoo prehitro zatirati in zaradi tretiranja z več ali manj učinkovitimi ter alternativnimi zdravili(  fluvalinat,  amitraz, mravljična kislina, mlečna kislina, oksalna kislina itd..) preprečili čebelam, da se prilagodijo situaciji in samolastno izvržejo ali se pa prilagodijo zajedavcu varoi. Ta trditev ni za odvreč. Kaže pa na to, da so bili čebelarji  na to pot usmerjeni in podučeni s strani strokovnjakov. Je pa tudi to res, da smo čebelarji zaradi imetja čebel  tudi sami še bolj ali manj iznajdljivi v »zdravljenju«. Kam nas to pelje je že na vidiku.
V tej zmoti se odvija tudi strokovna literatura in celo poučevanje čebelarjev in krog je zaključen.
 Stanje z varoo pa še kar traja in zadnji dogodki s takoimenovano CCD , ki se je pokazala v USA in drugod, so dokaz, da dosednja pot ni pravilna. Čebele se niso več zmožne prilagajti človeški manipulaciji, dosegelo je vrh gore.
  Ravno pred kratkim sem prebral en značilni stavek, ki je evidenten za vsako dosedanjo in sodobno čebelarsko literaturo, da je neuk tisti čebelar, ki ne zamenjuje starega satja. Pa sem prebral še pred 15 leti tudi drugačno trditev iz leta 1904, da ne zamenja 40 let stare satnice za  novo moderno izdelano satnico, bila je to izjava starega Dadanta.
Tudi meni je ta trditev odmevala v glavi in še sedaj mi ne da miru.

Se nadaljuje…

Jože Šimec
CARNIOLA čebelar
Ljubljana
Slovenija
 
 
 

 
spacer.png, 0 kB
spacer.png, 0 kB
Copyright 2007 by dr. Miroslav Farkaš
info@pcelinjak.com
free joomla templates Joomla tutorials joomla themes