Autor: Ivan Jurkovič 

Kje so še vzroki  za umiranje čebel

Koliko čebelnjakov in čebeljih panjev bo spomladi praznih, bo ostala verjetno skrivnost. Čebelarji neradi povedo, kaj se jim je zgodilo. Slaba prezimitev ne pomeni samo izguba družin, temveč tudi močna oslabitev, ko čebele ne zasedajo spomladi deset satov, temveč le nekaj satov in so obsojene na večmesečno životarjenje. Opomorejo se šele za glavno poletno pašo, ali tudi ne.

Ni samo varoza

Največkrat pomislijo čebelarji, ko se začnejo panji proti jeseni prazniti, da je vzrok varoza. Seveda je varoa že tretje desetletje prvi in najverjetnejši povzročitel umiranja čebel. Ne sme pa nas zavesti, da spregledamo še druge vroke, ki so poleg varoze in tudi samostjno prisotni in praznijo panje.
Najpogostejši propad  čebeljih družin se začne največkrat v obdobju, ko začnejo matice zmanjševati zaleganje, število varoj pa se mesečno podvoji. Relativna napadenost čebelje zalege se rapidno poveča, polegajo se poškodovane zimske čebele, ki zapuščajo panje in ti ostanejo polni hrane in brez čebel.
Tokrat bi rad upozoril na pojav, ki je nastal  letos v jeseni v Kostelu in ne samo na enem od mnogih stojišč.

Posebnost pojava

Na enem izmed treh stojišč v Kostelu ob Kolpi sem imel v jeseni,okoli 20. oktobra 40 izredno močnih čebeljih družin, ki so zasedale deset do dvajset AŽ satov in le nekaj nekaj slabših družin. Varozo sem imel vse leto pod kontrolo in opravil tudi poznopoletno in jesensko zatiranje varoje. Na vseh družinah sem imel testne mreže, smo nekaj družin je bilo močneje napadenih, nikjer pa nisem opazil prizadetih čebel in poškodovane zalege. Čebele sem imel v začetku oktobra nakrmljene. Porabil sem za vsako družino le 6 kg sladkorja, ker je ostalo v panjih nekaj medu in tudi v jeseni so čebele med in obnožino pridno nabirale.

Paša na bršljanu (Hedera helix)

Cvetenje bršljana je lahko dolgotrajno in medenje je na kratkih razdaljah in legah zelo različno. Najbolj ga čebele obiskujejo kadar je visoka relativna zračna vlaga, rahla oblačnost in še bolj, če rahlo dežuje-prši. Ko se zjasni in posije močno sonce, se največkrat letenje čebel umiri.

Kljub močnemu letenju pa ostane včasih tehtnica samo izravnana. Na področju, ki ga opazujem, so večji donosi le redki, le vsako sesetletje.

Po bršljanovi paši

 Dvajsetega novembra,po enem mesecu, sem znova obiskal stojišče.Najmočnejše družine so napolnile medišča in plodišča. Povprečno močna družina je imela le še nekaj satov čebel. Enako se je zgodilo sosednjemu čebelarju, ki je ostal popolnoma brez čebel. Na drugem mojem stojišču, ki je oddaljeno le 1km in 200m višje, ni nastala nobena škoda.

Med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo je nastala »pregrada« iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki je onemogočila čebelam dostop do primerne hrane. Ker je oslabelost nastala pri vseh družinah (razen pri enem slabiču), je možno trditi, da varoza ni imela vpliva. Takoj, ko se je ohladilo, so šle čebele v gručo, zmanjkalo jim je hrane in vode. Od lakote pomrle so padle na podnico. Na satju ni bilo nobene odmrle zalege, kot se to zgodi pri varozi. Čim močnejše so bile čebelje družine, več bršljanovega medu so prinesle, bolj so oslabele. Najmočnejše so popolnoma propadle. Povprečno močna družina je imela le še nekaj satov čebel.  Najmočnejše družine so napolnile medišča in plodišča. Deset plodiščnih satov tehta brez čebel 24kg. Enako se je zgodilo v sosednjemu čebelarju, ki je ostal popolnoma brez čebel. Na drugem mojem stojišču, ki je oddaljeno le 1km in 20m višje, ni nastala nobena škoda.

Plodišče zalito z medom. Strjen bršljanov med v satu je svetle, skoraj bele barve.

Na stojišču, kje ni zamedil bršljan, so zasedale čebele 18. Januarja 15 satov.