ČEBELE IN FITOFARMCEVTSKA SREDSTVA

V današnji intenzivni kmetijski proizvodnji se v velikih količinah uporabljajo zaščitna sredstva - pesticidi. Ob tem izrazu večinoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva(v nadaljevanju FFS). Zaradi odpornosti bolezni nanj in zaradi novih znanj o varstvu rastlin, izdelujejo kemične tovarne vsako leto nova sredstva, ki zahtevajo spremenjene načine ravnanja in uporabe. Da bi bili tudi čebelarji seznanjeni z osnovnimi lastnosti in posledicami, ki jih povzročajo takšna FFS, ter o ukrepanjih v primeru zastrupitve čebel z njimi, vam v okviru dela komisije za zdravstveno varstvo čebel navajamo nekaj dejstev in osnovnih informacij o njih.

FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA

Po definiciji FAO iz leta 1986 so pesticidi za uporabo v kmetijstvu učinkovine, ki preprečujejo škodo, zatirajo ali nadzirajo katerekoli nezaželene vrste rastlin ali živali, ki zmanjšujejo količino ali kakovost kmetijskih pridelkov med njihovo pridelavo, predelavo, skladiščenjem, prevozom ali prodajo. Pesticidi so strupene kemijske spojine, zato se njihova uporaba vedno bolj omejuje, v ekološkem kmetijstvu pa je skoraj v celoti prepovedana, saj se rastline lahko varuje tudi na druge načine. V skopi obliki so navedena področja uporabe fitofarmacevtskih pripravkov (njihovo učinkovanje):

Fitofarmacevtska sredstva s katerimi zatiramo škodljive organizme v kmetijstvu spadajo med strupe. Njihova strupenost se izraža v letalnih (smrtnih) dozah LD50, ki jo za vsako sredstvo določijo na poskusnih živalih, najpogosteje na podganah in to s krmnimi poskusi. Ti podatki o strupenosti pa ne veljajo za koristne organizme, med katere spadajo tudi čebele.

KAKO DELUJEJO FFS NA ČEBELE

Ko čebele letajo in obiskujejo cvetove, ter s tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetijski pridelovalci uporabljajo v kmetijski proizvodnji. Največkrat se dogaja, da ta FFS zastrupljajo čebele nabiralke, tj. pašne čebele. Mrtve čebele ostajajo zunaj in s strupom ne zastrupijo še ostalih čebel v panju. Čebelja družina je oslabljena, ker je izgubila pašne čebele, vendar pa ostane pri življenju. Ker se številčno stanje čebel zmanjša, preostale mladice ne morejo pokrivati in negovati vse zalege. Trudijo se odstraniti odvečno zalego, ki jo začnejo izmetavati. Zaradi pomanjkanja pašnih čebel je družina nekaj dni brez vode in hrane, zato je porušeno normalno ravnovesje v čebelji družini, kar ima v večini primerov za posledico nosemavost.
Včasih lahko vidimo pred čebelnjakom mrtve ali umirajoče družine, kajti nekateri pesticidi ubijajo čebele nabiralke, panjske čebele in tudi zalego. Za takšno čebeljo družino na žalost ni pomoči. V takšnih primerih čebele v panj prinašajo strupene snovi iz okolice bodisi z vodo, medičino ali cvetnim prahom. Hrano nato predajajo čebeljim mladicam in na takšen način zastrupijo vso družino, ki nato hitro propade .
Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju pride do zastrupitve. Najnevarnejši čas za zastrupitev je zgodnja pomlad, ko je v panju le malo mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. V kolikor pride do zastrupitve čebel v času, ko je v družini veliko čebeljih mladic, družina nadomesti izgubo pašnih čebel v približno 10 dneh, medtem ko se v 4 - 6 tednih vzpostavi biološko ravnovesje.
Kemična sredstva lahko ubijajo čebele na tri načine: kontaktno, želodčno in inhalacijsko. Ko je strup v telesu čebele, ta deluje na več načinov. Če prizadene samo prebavila, te ne delujejo več pravilno, čebele se ne morejo več hraniti in odmrejo od lakote ali pa se izsušijo. Takšne čebele imajo ponavadi napet zadek. V kolikor deluje strup na živčni sistem čebel, se te ne morejo gibati z nogami, krili in ne morejo prebavljati. Čebele izgubijo sposobnost orientacije, zato se ne morejo oskrbovati s hrano in vodo, ter tako posredno umrejo zaradi lakote in izsušitve.
Vsako FFS naj bi testirali še posebej v pogledu strupenosti za čebele v laboratorijskih, polpoljskih in poljskih poskusih. Pri takšnih poskusih čebele na različne načine izpostavijo preizkušanemu kemičnemu sredstvu : tako FFS testirajo v obliki svežega depozita, neposredno z nanesenim sredstvom, z zauživanju ostankov v različnih časovnih presledkih po škropljenju, z s posušenemu depozitu itd. Čebele v poskusih prihajajo s sredstvi v stik kontaktno, oralno in tudi inhalacijsko. Laboratorijski testi in testi v naravi se včasih ne ujemajo, kar je posledica rezidualnega delovanja FFS, vpliva formulacije in drugih dejavnikov delovanja. Žal so v zadnjem času takšni testi vsaj za čebele prej redkost kot pravilo.
Strupenost pesticidov za čebele se izraža v mikrogramih aktivne snovi na čebelo (mikrogram/čebelo) ali v nanogramih (ng/čebelo), redko pa v miligramih. Strupenost posameznih FFS izražamo z LD50 vrednostjo. Le ta izraža letalno tj. smrtno dozo pesticida , ki bo v 24 urah usmrtila 50% čebel.

FFS glede na nevarnost za čebele delimo v štiri skupine:
1. skupina : ima LD50 od 0,001 do 1,99 mikrogram/čebelo kar pomeni zelo visoko strupenost. Teh sredstev ne smemo uporabljati v času cvetenja. Za čebele so nevarna tudi 10 ur po tretiranju. Dostop čebel do območij tretiranih s takšnimi sredstvi ni priporočljiv še nadaljnjih 5 dni.
2. skupina: ima LD50 od 2,0 do 10,99 mikrogram/čebelo, kar pomeni visoko strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 8 urah od časa tretiranja.
3. skupina: ima LD50 nad 11,0 mg/čebelo, kar je nizka strupenost. Za čebele takšna sredstva prenehajo biti nevarna po 3 urah od časa tretiranja, v kolikor je bilo to pozno zvečer ali rano zjutraj
4. skupina: zelo nizka strupenost. Ta sredstva niso nevarna za čebele, tudi pri direktnem nanosu na telo.
Delovanje FFS na čebele je v veliki meri odvisno tudi od njihovega načina in oblike uporabe. Sredstva se lahko na rastlino tretira na več načinov; od škropljenja, pršenja, posipanja pa vse do inkrustiranja semen ( primer kemičnega obravnavanja koruze z imidaklopridom). Strupenost pripravkov je povezana tudi z njihovo formulacijo. Mikrokapsulirana FFS so bolj nevarna za čebele, praškaste formulacije pa so nevarnejše od tekočih. Najnevarnejša oblika uporabe FFS za čebele je vsekakor aviotretiranje, ko z letalom apliciramo FFS na velike kmetijske površine in s tem ogrožamo čebele na velikem območju.
Na možnost zastrupite oz pomora čebel veliko vpliva tudi fenološka faza rastline katera se tretira. Znano je, da čebele ne obiskujejo rastlin, katere ne cvetijo oz. ne medijo. Na takšnih rastlinah, čeprav so škropljene oz. tretirane za čebele strupenimi FFS ne prihaja do zastrupitve. Do tega prihaja na rastlinah, katere škropimo v času cvetenja, ko so najbolj zanimive za čebel. To se posebno nanaša na sadovnjake, vinograde z medovitim plevelom, oljno repico, sončnico. Do zastrupitve čebel lahko tudi pride v trenutku preleta čebel preko kultur , katere se škropijo. Čebele poberejo kapljice strupenih sredstev in jih prinesejo v čebelji panj. Prav takšna oblika zastrupitve pa je najtežja za dokazovanje krivca za pomor čebel.

ZASTRUPITEV ČEBEL Z INSEKTICIDI

Najnevarnejša FFS za čebele so insekticidi. V organizem čebele prihajajo preko prebavil (želodčni), z dotikom (kontaktni) , preko organov za dihanje (inhalacijski) ali imajo več mehanizmov učinkovanja. Tako učinkujejo npr. fosforne spojine kot kontaktni in želodčni strup.
- Želodčni insekticidi prihajajo v telo čebele preko organa za prebavo tj. hranjenjem. Ta sredstva prvenstveno delujejo na žuželke, ki se hranijo na rastlinah tako da jih grizejo, sesajo ali ližejo. Posamezni želodčni insekticidi so sistemiki (organofosforni). Ta vrsta insekticidov je najnevarnejša za čebele. V čebelji organizem prihaja z medičino, pelodom, vodo in v vsakem primeru povzročijo njeno smrt. Posledično zaradi vnosa strupov v panj umrejo čebele in zalega v čebelji družini.
- Kontaktni insekticidi prehajajo v telo čebele preko tipalk, členkov na nogah, rilčka ter preko vseh delov telesa, ki jih spaja tenka membrana . Najnevarnejša so sredstva katera napadajo živčni sistem - to so sredstva na bazi klora, fosforja in alkaloidov, manj nevarna pa so sredstva na bazi mineralnih olj.
- Inhalacijski insekticidi prihajajo v organizem z dihanjem. Pri uporabi na odprtem prostoru ne dosežejo večjo koncentracijo, tako da so manj nevarni za čebele.
Veliko teh sredstev za varstvo rastlin ima tudi dvojno ali celo trojno delovanje, ker vsaj ena njihova komponenta v organizmu deluje na živčni sistem. Takšna sredstva so npr.: sintetični piretroidi, ki so bili v laboratorijskih preskusih stokrat bolj strupeni od klasičnih insekticidov. Njihova strupenost na čebele pri uporabi v okolju pa ni tako izrazita, ker piretroidi na čebele s svojim karakterističnim vonjem delujejo izrazito odvračalno (repelentno). Vseeno so ta FFS za čebele nevarna in strupena.
Vsi strupeni insekticidi za čebele imajo na pakiranju natisnjeno opozorilo "strupeno za čebele". Posamezne skupine insekticidov povzročajo različne znake zastrupitve.
- klorirani ogljikovodiki : imajo visoko začetno toksičnost in so pogost vzrok za zastrupitev in pomor čebel. Te umrejo takoj, v kolikor pridejo v stik z njimi neposredno ali če ga zaužijejo z vodo ali medičino. Posledice zastrupitve so opazne na posameznih čebelah in pri izletavanju čebel. Obnašajo se nenavadno: tresejo se, vlečejo za seboj zadnje noge, kot bi bile paralizirane, imajo razprta krila. Kljub naštetim znakom mnoge čebele odletijo na pašo in odmro zunaj. Tudi če so pašne razmere najboljše, čebele pogosto povsem prenehajo izletavati. Pred čebelnjakom ni mrtvic ali jih je zelo malo. Čebele prenehajo z gradnjo satja , po 1-2 dneh se mladice pred panji živahno prašijo in se preusmerjajo v nabiralke. Preostale čebele ne morejo ogrevati vse zalege in začno odmetavati odvečno nepokrito zalego. Tudi manjše zastrupitve povzročajo motnje v razvoju čebelje družine in s tem manjši pridelek. Znana takšna strupena sredstva so: endosulfan, toksafen, tiametoksam, fipronil idr.
-
- organski fosforjevi estri: povzročajo največ zastrupitev čebel . Delujejo tako, da posegajo v prevajanje dražljajev po živčnem sistemu in vplivajo na njegovo stalno vzburjenost . Ker imajo majhno začetno delovanje so znaki zastrupitve s temi sredstvi opazni v panjih po 15 minutah pa do ene ure, ko opazimo pred panji zelo nemirne čebele. Njihovo obnašanje se zelo spremeni: brez vzroka letajo pred panji sem ter tja, postajajo napadalne, napadajo tudi nabiralke, ki se vračajo iz paše. Čebele dobijo krče, krila imajo razpeta, padajo na stran ali na hrbet, iztegujejo rilček, bljuvajo, postajajo mokre in črne. V bližini čebelnjaka lahko najdemo tudi čebele pritrjene na rastline, pred čebelnjakom in v panjih je vse več mrtvic. Večina jih odmre v panju po 2 - 4 dneh. Pri delni zastrupitvi si družina opomore, vedar se tedaj rada pojavi nosemavost . Nevarna sredstva so: diazinon, malation, foksim, klorpirifos, oksidemeton, sulfotep, diklorvos idr
- .
- piretroidi : čebele zastrupljene z njimi bljuvajo , se nepravilno gibljejo, so nesposobne za letenje, so omamljene ter paralizirane. Posledica tega je, da čebele hitro odmro. Pogosto umirajo zunaj panjev, ko se vračajo s paše. V kolikor se ta sredstva uporablja v predpisanih količinah, čebelam niso zelo nevarna. Poleg tega piretroidi s svojim vonjem odbijajo čebele, kar zmanjšuje možnost zastrupitve . Takšna sredstva so: metomil, cipermetrin, deltametrin, esfenvalerat, permetrin, piretrin idr.
-
- nereistoksini: sredstva iz te skupine insekticidov povzročajo enake znake zastrupitve kakor sintetični piretroidi. Derivati nereistoksina so predvsem dotikalni in želodčni strupi. Zastrupljene čebele se prenehajo hraniti, pojavijo se krči in paraliza. Večina čebel umre šele po nekaj dneh, ko se pojavijo tudi znamenja zastrupitve. To so: bensultap, cartop idr
- .
- karbamati: delujejo podobno kot organofosforni insekticidi. Tako prvi kot drugi povzročajo ohromelost živčevja. Pri zastrupitvi z njimi postanejo čebele izrazito agresivne, imajo nepravilne gibe, ter postanejo paralizirane in prenehajo letati. Matica preneha zalegati, panjske čebele pa gradijo lažne matičnike. Večina čebel umre v panju, podobno kot pri organofosfornih insekticidih . Nevaren je karbofuran, karbaril, metomil idr.

ZASTRUPITEV ČEBEL Z FUNGICIDI

Fungicidi so FFS, s katerimi preprečujemo gljivične bolezni na gojenih rastlinah. Delimo jih na kontaktne, kateri ne prodrejo v rastlino in v sistemične, katere rastlina sprejme vase. Krivec za bolezni na rastlinah so v glavnem gljive, ki lahko s svojim delovanjem popolnoma zavrejo razvoj gojenih kmetijskih kultur ali okrasnih rastlin. Bolezen se lahko razvije do te mere, da pridelamo neuporaben pridelek ali pa ga sploh ni. Bolezni lahko močno poškodujejo okrasne rastline ali jih celo uničijo. Povdariti je treba, da smo z uporabo fungicidov lahko uspešni le z dobrim poznavanjem bolezni in s pravočasnim preventivnim škropljenjem. V primerjavi z insekticidi so za čebele manj strupeni.

Aktivne snovi fungicidov, katere so nevarne za čebele :

- ciram: nevarnost zastrupitve je 10 -12 ur po tretiranju
- cineb : 6 ur po tretiranju preneha nevarnost za zastrupitev čebel
- kaptan: čebele je potrebno izolirati za en dan, v kolikor je tretirana kultura v fazi cvetenja
- tiram: minimalna možnost zastrupitve obstaja 10 ur po tretiranju
- mankozeb: nevarnost zastrupitve preneha po 5 - 6 urah od tretiranja

ZASTRUPITEV ČEBEL Z HERBICIDI

Herbicidi so FFS, ki razredčena v vodi s škropljenjem preprečujejo rast nezaželenih rastlin (plevelov) v kmetijskih in okrasnih kulturah. Herbicidi so totalni oz. neselektivni in uničijo vse zelene rastline (npr. na tlakovcih, pod drevesi, trto itd.) ali pa selektivni in uničijo le določene plevele (npr. širokolistne plevele med travo). Pri uporabi herbicidov moramo biti pazljivi, saj lahko večina herbicidov poškoduje tudi gojene rastline. Posebej moramo paziti pri odmerku sredstva za določeno površino.

Vsi herbicidi so nevarni za čebele, v kolikor pri tretiranju aktivno sredstvo pade na telo čebele. Čebele ga lahko prinesejo v čebelji panj z medičino in cvetnim prahom, ter tako podaljšajo njegovo delovanje v notranjosti panja. Aktivna sredstva iz herbicidov se lahko zadržujejo v medu in cvetnem prahu, kjer so še posebej nevarne za mlade čebele.

Z škropljenjem oz. tretiranjem plevelov v fazi ko ti ne cvetijo, zelo zmanjšamo nevarnost zastrupitve čebel. V kolikor to ni mogoče, je teoretično priporočljivo imeti čebela 3 -5 dni v izolaciji. Ker to ni praktično možno, nam preostane edini izhod v sili in to je prevoz čebel na območje brez tretiranja FFS. Posebno nevarna so sredstva z aktivno snovjo: imazapir, dikvat, diklorprop, izoksaflutol idr.

ZASTRUPITEV ČEBEL Z AKARICIDI

Akaricidi so FFS , ki jih uporabljamo za zatiranje pršic. Številni organski fosforni estri, ki prvenstveno delujejo kot insekticidi, učinkujejo tudi proti pršicam in imajo dobro akaricidno delovanje. Ker akaricidno delujejo tudi nekateri fungicidi, so torej tudi akaricidi nevarni za čebele.
Čebelarji akaricide poznamo kot sredstva za zatiranje varoe, ki spada v razred pršic. Verjetno ni čebelarja ki ne bi poznal fluvalinata (Apistan) , flumetrina (Bayvarol) , amitraza (Hemovar) ali kumafos (Perizin). Z vnašanjem v panj teh FFS , dozdevno nenevarnih za čebele, poskušamo rešiti problem velikih izbruhov varoe. Skupna lastnost teh strupov je, da se kopičijo v vosku, po drugi strani pa se njihov učinek prišteva k delovanju drugih FFS, ki jih čebele prinesejo v panj iz okolja. Delovanje kombinacije takšnih strupov je takšno, da čebele ne usmrtijo, ampak jih poškodujejo. Pojavi se hiranje čebeljih družin, oslabljene čebele se ne morejo orientirati, odrasle čebele kljub obsežni zalegi izginjajo in jih stalno primanjkuje. Posledica so prazna medišča panjev, kljub bogatim virom medenja in veliki skrbi čebelarja . Pri nas registrirani nevarni akaricidi so: amitraz, klorfentezin, bromopropilat.

KAKO UGOTOVIMO ZASTRUPITEV ČEBEL Z FFS ?

Čebele zastrupljene z FFS umirajo množično. Pri zastrupitvah z organskimi fosfornimi pesticidi in karbamati, se največje število umrlih čebel nahaja na naletnih deskah in pred panji, medtem ko pri zastrupitvah z kloriranimi ogljikovodiki pred čebelnjakom ni mrtvic ali jih je zelo malo, ker čebele odmirajo zunaj. V obeh primerih čebele po smrti počrnijo. V čebelnjaku je pomor čebel prisoten v vseh panjih, za razliko od znakov bolezni, ko mrtve čebele najdemo le izpred čebeljih družin, ki so bolne.

V primeru suma delne zastrupitve čebel z FFS moramo opazovati izlet čebel, pregledati posamezne sate in ugotoviti kako čebele pokrivajo zalego. Ko odpremo panj, so zastrupljene čebele običajno razdražene in nenavadno šumijo. Čebelje družine, ki so bile prej živalne, s polnimi ulicami čebel , oslabijo. V celicah med ulicami in na dnu panja najdemo mrtvice. Oslabljene družine prenehajo z gradnjo satja, zožijo gnezdo, začnejo izmetavati zalego, pogosto postanejo nosemave in včasih tudi prelegajo.

Pri takšni situaciji v panju moramo čebelarji ukrepati zelo hitro, da zavarujemo dokaze o zastrupitvi, kar je večinoma težavna naloga. Če ne vemo, s katerim sredstvom so čebele prišle v stik, je potrebno v laboratoriju določiti številne pesticide, kar analizo zelo podraži. Raziskave so težavne tudi zato, ker je čebelje telo biotično izredno aktivno in se v njem strupene snovi hitro metabolizirajo. Encimski sistem zastrupljene čebele reagira in začne sam razgrajevati strup. Strup skoraj povsem odstrani, organizem čebele pa je že tako prizadet, da čebela umre. V takšni mrtvi čebeli potem pri nobeni analizi ne moremo dokazati prisotnost FFS.

Obveznosti čebelarja v primeru zastrupitve z FFS so naslednje:

Ker so analize in dokazovanje FFS zelo draga, je potrebno ugotoviti ali gre res za zastrupitev čebel s temi sredstvi. Pomor čebel je lahko tudi posledica:
- nepravilnega tretiranja varoe z akaricidi,
- uporabe drugih nevarnih "domačih zdravil" za tretiranja varoe
- čebeljih bolezni,
- slabe čebelarske prakse

Ob dokazani zastrupitvi čebel, je potrebno hitro in učinkovito ukrepati, ker se dokazi hitro zbrišejo. V najhitrejšem času obvestimo:
- strokovnega sodelavca NVI tj. veterinarja - svetovalca, odgovornega za vaše področje, ki mora izključiti sum na čebelje bolezni ali sum na slabo čebelarsko prakso. Čebelar mu mora predložiti Dnevnik o veterinarskih posegih pri čebelah , ki mu jih nalaga Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o zdravljenju živali (Ur. L. RS, št.77/2000). Obliko dnevnika najdete v Čebelarskemu priročniku na str. 88.
- kmetijskega inšpektorja , ki poskuša določiti lokacijo, način in čas tretiranja z FFS , preparat s katerim je bilo to napravljeno in po potrebi odvzame tudi vzorce rastlin in prsti,
- veterinarskega inšpektorja, ki odvzame vzorce mrtvih čebel. V sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem odvzamemo vzorce cca 400 mrtvih čebel, ki jih damo v papirnato škatlico, nikakor pa ne v polivinilno vrečko. Odrežemo tudi košček satu s svežo obnožino, velik 10 x 15 cm, v satu naj ne bo medu. Čebele in sate damo v ločene zavoje , katere veterinarski inšpektor pošlje na laboratorijske analize.
- policijo , ki zaradi suma kaznivega dejanja napravi zapisnik, fotografira celotno zadevo in zavaruje dokaze.

Za pomoč v primeru zastrupitve z FFS je na koncu tega članka priložen vprašalnik, ki ga izpolni čebelar in tako omogoči hitrejše in lažje reševanje nastale katastrofe.

PREPREČEVANJE ZASTRUPITEV ČEBEL Z FFS

Obstaja več postopkov katere uporabljamo glede preprečevanja zastrupitev čebel z FFS. Te postopke lahko razdelimo na: agrotehnične, zaščitne in zakonske.

Agrotehnični postopki: sem spadajo čas in način tretiranja, fenološka faze rastlin katere se tretirajo, izbor manj nevarnih sredstev, integrirana rastlinska proizvodnja, izbor mesta za postavitev čebelnjaka. Čebelarji najbolj zanesljivo obvarujemo čebele pred zastrupitvami s FFS, če postavimo čebelnjak vsaj 3-5 km stran od strnjenih nasadov, ki jih pogosto škropijo. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev pa morajo:

Zaščitni postopki: med te postopke štejemo preselitev čebel oz. čebelnjaka za čas tretiranja in zapiranje panjev.

Prevoz panjev uporabimo tedaj, če je v uporabi pesticid, ki deluje dolgo, ali pa če panji ne bi mogli biti več dni zaprti . Pri tem zaščitnem postopku imajo prednost čebelarji, ki imajo AŽ panje na transportnih enotah, tako da lahko čebele nemudoma odpeljejo na varno mesto.

Zapiranje oz. izolacija panjev je uporabna le v primeru, če je delovanje pesticida na rastlinah kratkotrajno. Dolžina zapore - izolacije je odvisno od strupenosti FFS in od tega koliko časa aktivna snov ostane na rastlini. Pri izolaciji moramo v panju poskrbeti za zadostno zračenje, vodo in hrano. Še posebno zahtevna je izolacija v času, ko je v panjih veliko zalege, ko so družine zelo razvite in v času ko čebelam prekinemo izletavanje na pašo. Pri tem zaščitnem postopku imajo prednost čebelarji, ki čebelarijo z nakladnimi panji. Tem panjem dodamo še eno naklado, s katero čebelam damo dodaten prostor, kamor se lahko umaknejo. Na satnike zgornje naklade postavimo posodo z vodo, tako da dobivajo čebele vodo po stenju. Zgornje zračenje olajšamo čebelam tudi s tem, da na zgornjo naklado položimo dvomrežni okvir. Vsak večer moramo seveda odpreti žrela panjev, zgodaj zjutraj pa zapreti. Če čebelam zagotovimo mir, so te ob hladnem vremenu lahko zaprte največ do pet dni, računati pa moramo vsaj na 15% padec čebel.

Če obstaja nevarnost, da bi čebele vnašale v panj zastrupljeni cvetni prah, panjem namestimo smukače, nasmukani cvetni prah pa uničimo.

Zakonski postopki: Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. L. RS, št.11/2001), ki poleg ostalega predpisuje pravilno rabo ob upoštevanju načel dobre kmetijske prakse in integriranega varstva rastlin na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje, ter ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijstvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako, da so v Sloveniji v proces obveznega in permanentnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FFS.

Sprejet je tudi Pravilniku o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. L. RS, št.62/2003) Po odredbi o varstvu čebel, je prepovedano uporabljati za čebele nevarna FFS na cvetočih rastlinah, ali jih nanašati tako, da so hkrati poškropljene cvetoče rastline. To velja tudi za cvetoče plevele. Kot cvetoč se šteje sestoj rastlin tedaj, le je odprt en sam cvet.
Uporabnik FFS mora vsaj 48 ur pred vsakim tretiranjem s FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta tretiranja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro tretiranja , trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu tretiranja. Če uporabniku čebelar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino. Vse to narekuje zakonodaja na področju varstva rastlin.

PRVA POMOČ PRI ZASTRUPITVI ČEBEL

Čebele pri katerih opazimo znake zastrupitve z FFS je možno rešiti pred najhujšim, v kolikor od zastrupitve ni preteklo preveč časa.
Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju pride do zastrupitve. Najnevarnejši čas za zastrupitev je čas, ko je v panju le malo mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. V kolikor pride do zastrupitve čebel v času viška razvoja , družina nadomesti izgubo pašnih čebel v približno 10 dneh, medtem ko se v 4 - 6 tednih vzpostavi biološko ravnovesje. Zavedati pa se pa moramo, da nam bodo takšne družine še dolgo zaostajale v razvoju.
Iz zastrupljenih čebeljih družin takoj odstranimo sate z medom in cvetnim prahom, ter s tem preprečimo podaljšano delovanje strupenih aktivnih snovi. Potrebno je zmanjšati število satov, odstraniti nepokrito zalego, medtem ko pokrito zalego pustimo v čebeljem panju. V kolikor opazimo več slabih čebeljih družin, te med seboj združimo. Po zoženju in združevanju čebeljih družin, čebele nahranimo s toplo in redko sladkorno raztopino, ter jih dnevno kontroliramo. Družine, ki so oslabljene zaradi zastrupitve, bodo vse leto potrebovale vsaj toliko skrbi kot spomladi.

ZAKLJUČEK

V intenzivni pridelavi hrane se uporabi fitofarmacevtskih sredstev vsaj zaenkrat ni mogoče izogniti, kljub prizadevanju mnogih za zmanjšanje njihove uporabe . Zaradi tega bo vedno obstajala možnost zastrupitve čebel z njimi. Rezistenca tj. odpornosti bolezni na fitofarmacevtska sredstva in uporaba novih znanj o varstvu rastlin ima posledico, da kemični imperiji izdelujejo vsako leto nova FFS in uporabljajo nove tehnologije. Ena od takšnih tehnologij je primer uporabe genetskega spreminjanja rastlin. Pri tem postopku v rastlino vnesejo gen, ki naredi to rastlino neužitno (strupeno) za nekatere škodljivce. Tako se znebimo škodljivcev brez pesticidov, to ima pomemben ekonomski učinek, zelo pozitivno pa bi take rastline vplivale na naše okolje, saj bi s tem občutno zmanjšali uporabo strupenih snovi na poljih. Vendar moramo biti pri takih rastlinah previdni, da takšen gen ki naredi rastlino strupeno za škodljivce, ni morda strupen za čebele in ne na koncu tudi za človeka.