Ivan Jurkovič
(zaključki nekaj tujih in mojih raziskavraziskav)
Počasi si oksalna kislina (OK) utira pot tudi pri slovenskih čebelarjih. Na žalost veliko bolj počasi, kot v naprednih čebelarskih deželah. Tudi ostalim novostim svetovnega čebelarstva, še bolj pa domačim raziskavam, nismo naklonjeni. Prav zato sem tokrat sklenil prikazati predvsem ugotovitve tujih raziskovalcev .
Čeprav poznamo danes pet načinov uporave OK, bomo tokrat primerjali le postopke kapanja, pršenja in izhlapevanja OK. Učinke in vplive na čebele je možno ugotoviti iz diagramov in ni potrebno veliko razlag.
Diagram (1) nam prikazuje stanje-število čebel novembra,v času tretiranja (modri stolpci) in naslednje leto v marcu (rdeči stolpci) . Medtem ko se je število čebel pri postopkih pokapanja in pršenja OK občutno zmanjšalo (prva dva stolpca), je ostalo število čebel pri postopku izhlapevanja OK nespremenjeno (Radetzki).
Grafikon (2) nam prikazuje razvoj čebelje družine po tretiranju z oksalno kislino v času od 17. nov. do 25. apr. Iz obeh krivulj je razvidno, da so bile čebele spomladi po sublimaciji z OK-rdeča krivulja-veliko močnejše kot pri pršenju z OK (ali pokapanju) –modra krivulja (Radetzki).
Grafikon (3) nam prikazuje učinkovitost treh različnih sredstev na varoo: amitraza, perizina in oksalne kisline po načinu izhlapevanja. Iz diagrama je razvidno, da je OK bolj učinkovita od amitraza in perizina. Tudi hitrost delovamnj na varoe se razlikuje.
Pri kontroli z naravnim odpadanjem varoj je treba upoštevati, da deluje OK bolj počasi (rdeča-oranžna krivulja) in da šele po 44 dneh lahko štejemo odpadle varoe kot naravni odpad. Na vertikali lahko odčitamo odstotek odmrlih varoj po dnevih-označenih na vodoravnici.
Diagram (4) prikazuj prisotnost oksalne kisline v medu prvega spomladanskega točenja po tretiranju čebeljih družin z izhlapevanjem OK . Če primerjamo prvi stolpec, ki prikazuje prisotnost OK v medu kontrolnih družin, ki niso bile tretirane z OK z ostalimi tremi stolpci, kjer je izhlapelo 2gr, 3gr in 5gr OK vidimo, da ni razlik v količini OK v medu tretiranih in netretiranih družin.
Torej s tretiranjem čebljih družin po postopku zahlapevanja z OK ne pride do povečanja koncentracije OK v medu. To pa zato, ker OK ni topna v vosku, od koder bi prehajala v med.
Diagram(5) prikazuje: a) število mrtvih čebel 4 tedne po zahlapevanju čebel z OK-zeleni stolpci in
b) število mrtvih čebel 3 tedne po pršenju OK –rumeni stolpci.
Vidimo, da je možno zaznati že po nekaj tednih pri pršenju (še bolj pokapanju) OK po čebelah večjo umrljivost čebel kot pri zahlapevanju (Radezki).
Slika (1) prikazuje stanje v čebelji družini (30.12.05) na stjišču (Kostel) najbolj napadene družinene, en teden po drugi zimski sublimaciji ( Jurkovič).
Prva zimska sublimacija je bila narejena koncem oktobra in je padlo cca 1200 varoj. Ker je bilo v panju še nekaj zalege, je padlo po drugi sublimaciji še 200 varoj. Kjub temu zaseda družina (pri +2C° ) 9 ulic, čeprav je bila v poletju izvedena le ena sublimacija s Thermosublimatorjem v začetku avgusta. Drugih tretiranj v letu 2005 ni bilo.Ker že tri leta ni bilo uporabljenih nobenih drugih učinkovin , lahko trdimo, da je možno uspešno zatirati varoo brez uporabe strupenih učinkovin in brez mučenja čebel z mravljično kislino.
Dnevni odpad varoj po tretiranju s Thermosubimatorjem (Jurkovič).
Posamezne izparilnike za izparevanje OK lahko primerjamo po načinu delovanja in učinkih, ki pa so zelo različni. Eden od pokazateljev učinkovitosti je intenziteta in čas odpadanja varoj.
Ivan Jurkovič
Ivanjurkovic2002@yaho.de